PADLI JUNAKI



Robert Jukič - akustične in električne kitare

Andraž Mazi - tres, električne kitare

David Jarh - trobente

Gašper Bertoncelj - mali boben

OBLJUBLJENI DEŽELI NAPROTI



Andraž Mazi - banjo, kitare

Gašper Bertoncelj - mali boben

David Jarh - trobenta

Bojan Cvetrežnik - bouzouki

Robert Jukič - glas, žvižg

Saša Lušić - zbor

BRAT JE BRATU BRAT



le brat je bratu brat je bratu brat

je bratu brat je bratu brat prerezal vrat


ni je krvi ki se ne strdi

ko ti nož zarije lastni gen ta bratska moč

ni ga srca ki se ne ohladi

zmrzne poči v jezi maščevanju gnusu vstane


pobij jih te ki so izdali

ki so pregnali

ki so potolkli te


možgane kri zalije križ pohodi

ud gnijoči stran odreže za seboj pusti


strga se tetiva reže peče

prenašaš vse udarce mrtvo hladen goltaš


izpljuneš kri zagrizeš v srce bruhaš ogenj

v pest jih stisneš kri v prah odpihneš ko odideš



Metod Banko - vokal

Robert Jukič - kitare

David Jarh - krilovka

Bojan Cvetrežnik - mandolina

Armend Xhaferi - kitara

MODRO NEBO



na dnu se je zbudu kjer dihat ni šlo

ta kratko potegnu

konkretno zagazu w drek je na cesti

ni sreče prnesl nit to

da dnar u vodnjaku je ležu

gluha ušesa powsod

vse kar je vedu je

sam z metkom se lahk rešu bo


jutro je dan je presiw je pregniw

da zares bi wzew to kar bi smew

in kar ne sme je wse za kar gre

kar blo je in bo je

modro nebo in tam bo kar bo a tu ni več šlo


črno in hladno in brez vprašanj

brez sodb in obsodb

brez volje brez mnenja

ni trenja ni krika ni štrika ki to garantira

kar jeklo prebije

zarije se w čreva

razrije razkople

na mestu le metek je ta ki človeka pokople


jutro je dan je presiw je pregniw

da zares bi wzew to kar bi smew

in kar ne sme je wse za kar gre    

kar blo je in bo je modro nebo

in tam bo kar bo a tu ni več šlo



Boštjan Andrejc - Buši - vokal

Robert Jukič - akustične kitare

Andraž Mazi - ukulele, pedal steel

Kristijan Krajnčan - čelo

RESNICA BOLI


hodl so po njem

ga suval zbadal se smejal

pluval so po njem

ga tepl zmerjal ga izdal


ni blo dobr kar je rekw

ni blo dobr kar je daw

ni blo dobr kar je delu

še slabš če je spet wstaw


z lato po hrbtu da fino zapeče

ko člowk se zareče pove kar jim gre

špegu poči resnica se zvija

resnica boli


scal so po njem

ga gledal w oči in mu lagal

sral so po njem

mu pokradl wse pobral


ostaw je ker ni blo lahko

ustaw je kar blo je težko

obstaw je ko ni in ni šlo

nastaw je ker okol je blo zlo


poleno pa metek v koleno

sol na rano pa pesek w oči

počakaš u jarku zagrizeš u nož

in udariš tam kjer boli



Aleš Hadalin - vokal

Robert Jukič - akustična kitara, tolkala

Andraž Mazi - električna kitara, tres

SVILENA TANČICA



resnica kot svilena tančica strgana

v laž potopljena iluzija izrojena

pekoča pravica se vrača zver glavo obrača

ko pada na tla

zbuja se človek iz temnega sna

sklep poči kost se zdrobi

hiša se ruši kamen gori


odrež si ušesa iztakn oči

odgrizn si roko da veš da boli


vse je prevara da vodi in vlada

križ in kovanc nista mlada

je staro pravilo in sveto vodilo

da vsi smo le sužnji in vsi smo odvečni

s treznimi glavami mi smo le kužni


odrež si ušesa iztakn oči

odgrizn si roko da veš da boli


ne gre pa u glavo resnica laži

vse je prevara in vse pogori




Robert Jukič - vokal, akustične in električne kitare

Andraž Mazi - električne kitare

Joži Šalej - orgle

SPUSTI IN ODPUSTI



pod prste me gledaš

za hrbtom stojiš

kaj ja  kaj ne mi praviš

odrekaš se me in me pogojuješ

po sebi me oblikuješ

sebe skoz mene opravičuješ

svoje poraze rešuješ


spusti in odpusti

sprejmi in povej mi


zakaj je tuje kar je tvoje

pred čim te zid varuje

zakaj je tvoje srce le tvoje

in moje samo moje



Sergej Ranđelović - vokal

Robert Jukič - akustične kitare, zvonček

ME JE SRAM



t’le je stala k je rekla adijo

u mozgu se luč je pržgala prbi jo

globoko sm udihnu se dvignu je tlak


sej ni da je bla ona edin hudič

sej jst sm tut težek pa marskej me pič


sam vem kdaj je dost pa spijem en pir

una pa laja pa neče dat mir


je šla sm jo pustu k žensk se ne bran

hudič se maščuje pa neče it stran


bla sva za skup pa šla je drgam

da sm jo spustu še zdej me je sram



Robert Jukič - vokal, kitara, tolkala

SUHA JE ZEMLJA



trda je zemlja surova kot koža njegova

in žilav je človek brez hiše kjer njega ime še stoji

a on je ki hoče pravico maščuje se ve vso resnico

kaznuje se tisti ki nočne more mu piše

beži in za sabo sledi svoje briše


živa je zemlja kot slika spomin in veselje

ki ni ga odkar odmrlo je tam

pokopano je z njo

kar njega so roke pobile in strle

z njo se solze posušile umrle

in srce je moje kot njeno razklano na dvoje

utripa bije v prazno doni   

je smrt je življenje je hkrati oboje 


suha je zemlja ki pije ti kri

iz tebe ki lije odteka

suha je zemlja ki pije ti kri

na soncu jo žgočem posrka strdi


svinec je ta ki prebil se v jetra cirozna

ko roka nervozna zgrešila telo je

in zguban zmaličen obraz in njega

ki sodi mi gledam ko padam

in vidim ne smeje se kot ne bi se jaz


suha je zemlja ki pije mi kri

iz mene ki lije odteka

suha je zemlja ki pije mi kri

na soncu jo žgočem posrka strdi


čutil sem srečo veselje ne bo ju kjer bom

ko vse se izlije kar sem me zemlja popije

utripa ni bije ne to kar gori da maščuje

trpljenje in smrt bitje tvoje

od roke mi tuje ki zlo jo varuje

odpira mi vrata me s tabo združuje

sodnik njega drug je ki čas mu odšteva

ki čaka ga v temi

ko midva spet skupaj na drugi sva strani

ko rani ga brani se cvili in vpije

ko njega se kri kot tvoja in moja po zemlji razlije


suha je zemlja ki pije mu kri

iz njega ki lije odteka

suha je zemlja ki pije mu kri

na soncu jo žgočem posrka strdi


suha je zemlja ki pije nam kri

iz nas ki lije odteka

suha je zemlja ki pije nam kri

na soncu jo žgočem posrka strdi



Tomislav Jovanović - Tokac - vokal

Robert Jukič - akustična kitara

Andraž Mazi - električne kitare

Sergej Ranđelović - boben

OJ MOJ BRAT



oj moj brat ti kje si bil?

oj moj brat ti kje si pil?

oj moj brat ti kje si ril?

oj moj brat ti kje si gnil?


oj moj brat ti kaj je blo?

oj moj brat kaj vse še bo..

oj moj brat ti ni vse zlo,

oj moj brat ti zlo še bo!


oj moj brat je blo hudo?

oj moj brat je še hudo?

oj moj brat še huje bo!

oj moj brat ti bo kar bo...



Tonč Feinig - vokal

Robert Jukič - kitara, činela

Andraž Mazi - ustna harmonika

SVETA VODA



nisem kriw da sem žiw da on je zgrešiw

da sem staw kjer sem staw da on ni ostaw

da jst nism šow čeprav bi blo prow

ker on je biw ta iz čistga mesa

iz čiste krvi brez zlobnih sledi

a sveti mu križ na prsih gori


svet je usran če men je blo dan

da hodm po zemlji krvavi

ki jo puščam za sabo

poglej čigava je kri ki lije v potokih

ko križ rije

resnica vpije kaj je pravica vzeta za svoje

ko moje življenje je tvoje


kje je ta ki iskreno pove

da bog se začne ko sonce se vzpne

in dan je zaklan od noči

in z njo smrt je boga  ki ve in ki zna

ne sodi le vodi in da kar človek je tu

ne vojne, miru resnice le ene

resnice odvezane zla


milosti polna sveta je voda

je polna krvi ki se ne suši

ki priča je zvesta bela nevesta resnice

pravice mu dane, da njega telo je odveza

je laž in prevara je ogenj in

zadnjega zmaja je vdih, ko meč ga razpara

v srce zabode

in bela nevesta ga reši zablode


višja je sila

je večja od mene in njega ki pada

od nje ki me gleda

od vsega kar sodi ker ve le

kar dala sta križ in prevara

   

ena je moč ki je znanje resnica

ki vlada nad vsem

ki ve kdo je kdaj in zakaj je kar je le zase

pogledal ni vase

zakril in zlagal

posilil

da svoje življenje človek bi njemu predal


sveta voda sveti kruh

je sveti križ je sveta laž

in ena je moč je čisto slo

ki vodi me da vidim zlo



Robert Jukič - vokal, akustična kitara, bas

Andraž Mazi - električne kitare

Gašper Bertoncelj - mali boben

SREČA V NESREČ



je sreča v nesreč da jark ni globok

ko cesta se maje pa stojiš na širok

s tebe ven teče s tebe ven lije

se štange držiš, spustiš ko te zvije

zemlja prasica se vate prbije

je sreča v nesreč da se nč ne razbije


je sreča v nesreč, je mehek ta trup

namočen u vino namočen u strup

je sreča v nesreč, lahk bi blo huj

šou sm po mlek, pa pršu na Ptuj



Peter Lovšin, Aleš Hadalin - vokal

Andraž Mazi - akustična kitara, tres,

ustna harmonika, lap steel, pedal steel,

lončeni bas

Bojan Cvetrežnik - bouzouki, violina, mandolina

Joži Šalej - harmonij

Metod Banko, Joži Šalej, Robert Jukič - zbor

BANG BANG



jutranja rosa umila je še zadnji dvom

vse je zdaj tvoje kar vidiš je tvoj dom

storiš napako in že si pregnan

a pomni nič ni zaman


bang bang bang kje se vse konča

kje je ta meja in kje kaj velja


vsak šum ti je poznan

kričiš v noč in kličeš dan

zdaj nisi več sam zdaj nisi več sam


letni časi so letni časi grejo

pa ti veš da je to tvoj zadnji sneg?

pa ti veš da je to tvoj zadnji sneg?



Dušan Jager - vokal, besedilo

Robert Jukič - električne kitare

Andraž Mazi - električne kitare

ZA SABO



bil je krvav pa spet je ustal

bil je zagnan do konca nažgan

bil je predan do brezumja bolan

bil je iskan slabemu vdan


na nož in z glavo skoz zid

proti vetru scat in mline krotit

hudiča za jajca držat

golt mu prerezat mu dušo ukrast

na nož in z glavo skoz zid

v vražjem žrelu srat in tigre krotit

s pošastmi plesat

goflo grmenju utišat u nulo poslat vse


brcal je kričal udarjal u zrak

mahal je z nožem in streljal v noč

na koncu so ga zbili na tla

še dolgo je renčal za njimi v noč


ude in kri za sabo je vlekel

od tam kjer zobe je pustil

stolčen ponos ga je držal

da je ob šanku “na zdravje!” vpil


na nož...


za sabo vlekel je ude in kri

za sabo pustil otroke je tri

za sabo vlekel je ude in kri

le to se o njem govori



Jani Kovačič - vokal, priredba besedila

Robert Jukič - akustična kitara, tolkala

Andraž Mazi - lap steel, dobro

PIHA BRIJE



piha brije sivo je ščije

do kože sem moker premraženstisnjen v kot

v mestu zgubljen iščem zavetje da skrijem

zavijem se v temo poniknem


kar žre me in golta razjeda pozabim pokopljem

operem se gnoj je nesnaga je smrad

kar vleče me k tlom kar je me ubija

da vdih je globok da sonce mi prija


preboj v zavest da jo zruši uniči resnica

in luč da zasveti

vsak je dolžan da je sebi predan

da ve kje je in kdaj da se vpraša zakaj

preboj v zavest da jo zruši uniči resnica

in luč da zasveti

vsak je dolžan da je sebi predan

dvomi v svet kjer bivati zdaj pomeni znoret


vidim slišim in čutim pokvarjen je gnil smrdi

zaudarja hinavstvo bode ustroj

konstrukt da vlada

njega dobrote so bolne perverzne vrednote

malih možganov velikih zveri so zarote

zakritevsakdan jih brani

masa slepa stoji jim ob strani



Aleš Hadalin - vokal

Robert Jukič - akustična kitara, tolkala

Andraž Mazi - dobro

DOBROTE IZ SKRINJE ZAROTE

KO MOJ OČE Z MANO ZA TABO JOČE



december je hladen je siv in zahrbten

ko oče slavil bi a noče, ker smrt udari ko hoče

očeta mu vzame, tema objame

vse kar vzklije je smrti nemir

ko doktor zarije in zadnji mu žebelj zabije


krut je ta zvok je tišina ki reže jo jok

je težji korak za korakom, vleče nas k zemlji

tvoja slava pod sivim oblakom je priča

kaj velikost veličina je most (je) srce

ki združi v strugo in silo počasno

ljudi zdaj črn je tok, ki spremlja to trugo

zdaj črn je tok, ki spremlja to trugo


korak si pred mano in vsak je korak

ki vodi me bliže k dejstvu resnici

da ni te da bi te objel

da hladno in mrvto je moje srce

ni solze je suša in ni te moči

spustiti ne morem ne dam ti da greš odideš

brez mene ne smeš


zadnji korak je pred mano kot tema

in zemlja v katero se spuščaš

in jaz se sesuvam pogrezam se s tabo

a smrt mene noče

bolečina neznosna privre na površje

zatulim kričim se zvijam in padam

ko moj oče z mano za tabo joče


stal si mogočno

močan je spomin na tebe

ki dal si vse kar si mogel in znal

pobral si ko padel od nas vsak je vstal

srce in moč, ki sta tvoja kot volja pogum

zdrav je razum ki ve kaj se sme in ve kaj se mora

in tu si in boš za vedno opora

jeklo in meč, svetilnik in zora

odkar te ni več


Metod Banko - vokal

Robert Jukič - akustična kitara

Andraž Mazi - električne kitare, lap steel

Sergej Ranđelović - bobni

TEŽKO JE BREME



srajca krvava krvave oči

glava razbita iz ust mu  smrdi

žeja neznosna čik mu fali

dnarnca prazna krivi so vsi


jutro je lepo ko veš da si živ

kri švic in šivi povejo

kje vse si bil

kaj vse si spil


težko je breme, močan morš bit

ko bistvo je tvoje da vse morš spit

vse morš spit

vse  morš spit

tko  mora bit



Aleš Hadalin - vokal

Robert Jukič - akustična kitara

Andraž Mazi - banjo

TRESE SE TRESE


trese se trese, skrit za zavese

prot vratam leze pa sej nima veze

naj nese naj vzame ne delam galame

sej nč nimam tazga kar ne'b blo za vsazga

ne rabm velik da'b se dobr počutu

pa tam kamr grem je s transportom problem


trese se trese, skrit za zavese

trese se trese, ulit čist brez veze



Robert Jukič - vokal, akustična kitara

VSE BO POBRALA



ni še hladn pa že je vroče

kdo bo pojerbu vsak neki hoče

niso miljarde pa kile zlata

sam prsti srbijo, jim mira ne da

"vse bo pobrala kar skup sta nardila

vse bo pobrala pa nam nč pustila

dejmo jo stisnt dejmo podret

ne more ne sme nam vsega vzet

ne more ne sme nam vsega vzet"


Robert Jukič - glas, kitara, tolkala

ZGODBA



bla bi lepa zgodba, taka kot ni vsaka

ko stopiš z vlaka, pa tam nekdo te čaka

bla bi lepa zgodba, a taka je kot vsaka

iluzija ki se zvije, svet ki se razbije


bla bi lepa zgodba, taka kot nobena

mela bi otroke, jaz bil mož bi ti pa žena

bla bi lepa zgodba, taka za u knjige

za u kino, za na slike


bla bi lepa zgodba, lepša od resnice

lepša od laži in lepša od pravice

bla bi lepa zgodba, zgodba za vse čase

zgodba za vnuke, zgodba sama zase



ni to zgodba ni to knjiga

ni to film ni to slika

je krivica ne pravica

nisem mož in nisi žena

ni otrok in ni nobena

misel več mi znosna


ni poroke in ni prič

je le grob in je hudič

ni boga in je le bič

zdaj brez tebe jaz sem nič


Robert Jukič - glas, instrumenti

ZVEZDE OBLAKI


zvezde oblaki je luna ki skriva se pušča me samega z dimom

ko glava je težka cesta je prazna in daleč je prostor

kjer človek ustavi pozdravi uleže se sanja

zvok ki odzvanja izginja je krik in je hvala da dano je kar je iskano

da biva in tu je kar šteje da ključ si odložil da duša je tu ki te greje


daleč je cilj in je pot ki je dolga in traja

sta um in razum ki zaspita rutina vzgaja

misel izgine in čas ki ne dela se norca iz tebe

sekunde so res obtežene samota je mir je tišina je čas le za sebe


zvezde oblaki je luna ki skriva se pušča me samega z dimom


Peter Lovšin - glas

Robert Jukič - kitara

Andraž Mazi - dobro

DOBROTE home.html
KRAMPkramp.html
MNENJAmnenja.html
✉mailto:info@robertjukic.com?subject=email%20subject